Nekega dne se je nekdo povzpel na goro, kamor se je zatekla puščavnica, ki je meditirala, in jo vprašal:
“Kaj delaš v tolikšni samoti?”, na kar je odgovorila: “Imam veliko dela.”

Ko je Budizem prišel v Tibet, se je združil z Bonom in prinesel sorodne šamanistične elemente iz Nepala in drugih krajev. Pred nekaj leti sem študiral pri tibetanskem budističnem lami. Med enim od njegovih številnih poučevanj smo se naučili “plesa okostnjakov”. Ko smo vadili, sem si živo predstavljal, kako bi razkosal svoje fizično telo, pustil vse – kožo, lase, mišice in organe – in pustil samo kosti. To je bila globoka meditacija o minljivosti življenja, ki me je nagovarjala, naj se znebim navezanosti, ki mi niso več služile.

Obstajajo tri osnovne oblike šamanizma, s katerimi lahko ljudje na Zahodu pridejo v stik: tradicionalni šamanizem, temeljni šamanizem in novodobni šamanizem…