Rojen kot Venkataraman Iyer, je eden izmed najbolj spoštovanih indijskih mojstrov, imenovanih »jnani«. Rodil se je v Tamilsko – govoreči brahmanski družini v Tiruchuzi, Tamil Nadu. Prebudil se je v 16. letu starosti, zapustil dom in se odpravil k sveti gori Arunačali v Tiruvannamalai. Tam je preživel preostanek življenja. Po dosegu mokše se je razodel kot »Atiasrami«, ki je stanje nevezanosti na karkoli v življenju in onstran vseh kastnih omejitev. V njegovi navzočnosti je zahodno od romskega mesta Tiruvannamalai ob vznožju Arunačale zrasel ašram, imenovan Šri Ramana Ašram.
Naj pride, kar pride, naj gre, kar gre. Poglejte, kaj ostane.
Stopnja osvoboditve nezaželenih misli in stopnja koncentracije na posamezno misel sta merila za merjenje duhovnega napredka.
To, kar pride in gre, vstane in zaide, se rodi in umre, je ego. Tisto, kar vedno ostane, se nikoli ne spremeni in je brez kvalitet, je Jaz.
Tišina vedno govori; to je večni tok jezika.
Um je zavest, ki si je nadela omejitve. Prvotno ste neomejeni in popolni. Kasneje prevzameš omejitve in postaneš um.
Nobenega dvoma ni, da je vesolje zgolj iluzija.
Trpljenje človeka obrača k njegovemu stvarniku.
Telo umre, duha, ki ga presega, pa se smrt ne more dotakniti.
Resničnost je vedno prisotna, kot zaslon, na katerem se premikajo kinematografske slike. Medtem ko je slika prikazana na njem, zaslon ostane neviden. Ustavite sliko in zaslon bo postal čist. Vse misli in dogodki so le slike, ki se gibljejo na ekranu Čiste Zavesti, ki je edina resnična.
Čas je le ideja. Obstaja samo Resničnost. Karkoli mislite, da je, izgleda tako. Če temu rečete čas, je čas. Če temu rečete eksistenca, je eksistenca itd. Potem ko ga poimenujete čas, ga razdelite na dneve in noči, mesece, leta, ure, minute itd. Čas je nepomemben za Pot Spoznanja.
Nisem minljivo telo, ampak večni Jaz.
Koncentracija uma je na nek način skupna tako znanju kot jogi. Cilj joge je združitev posameznika z univerzalnim, Resničnostjo. Ta Realnost ne more biti nova. Obstajati mora tudi zdaj in obstaja.
Če obstaja še kaj poleg Jaza, ali obstaja razlog za strah? Kdo vidi drugega? Najprej se pojavi ego in vidi predmete kot zunanje. Če se ego ne dvigne, obstaja samo Jaz in drugega ni.
Tako kot se ena in ista oseba imenuje z različnimi imeni glede na različne funkcije, ki jih opravlja, se tudi en in isti um imenuje z različnimi imeni: um, intelekt, spomin in egoizem zaradi razlike v načini – in ne zaradi kakršne koli dejanske razlike.
Izkušnja vsakega pametnega človeka je, da se zlodej prej ali slej vrne na storilca.
Ko so misli, je to raztresenost: ko ni misli, je to meditacija.
Molk je tudi pogovor.
Nihče ne uspe brez truda … Tisti, ki jim uspe, svoj uspeh dolgujejo vztrajnosti.
Kdo sem jaz? Ne telo, ker razpada; ne um, ker bodo možgani propadli s telesom; ne osebnost, ne čustva, kajti tudi ta bodo izginila s smrtjo.
Naša lastna samouresničitev je največja storitev, ki jo lahko naredimo svetu.
Višja sila je tista, ki naredi vse, človek pa je le orodje. Če sprejme ta položaj, je brez težav; sicer jim dvori.
Misli na Boga; navezanosti bodo postopoma odpadle. Če počakate, da vse želje izginejo, preden začnete svojo predanost in molitev, boste morali čakati res zelo dolgo.
Če ne razumete sebe, kakšna je korist od poskušanja razumeti svet?
Največja napaka človeka je, da misli, da je po naravi šibak, po naravi zloben. Vsak človek je božanski in močan v svoji resnični naravi. Šibke in zlobne so njegove navade, njegove želje in misli, ne pa on sam.
