Ko se te dotakne ljubezen sveta – obredno poetični dogodek

Zgodba obrednega dogodka je v duhu zdravilne vode. Ta božanska kreacija Ljubezni nas bo popeljala skozi notranje potovanje prečiščenja, v svoje globine, bolečine, občutke zatrtosti svojega glasu, potlačenih čustev, žalosti, izgub, in hkrati v čutenje prisotnosti svoje duše, notranje vednosti, osvoboditve. V radost, ki nas objame, ko začutimo spet domačnost srca, svojo svetost, svojo resnično veličino.

Avtorska poezija, ki jo predstavljamo, je resnična, izvira iz osebne, avtentične izkušnje. Ni umska igra gladenja popolnosti metafor, temveč izhaja iz bolečine doživljanja globin življenja samega in prav zato sposobnosti čutenja magičnosti lepote bivanja. Občutenja svetosti, ko se te po dolgem potovanju končno dotakne kristalna voda Ljubezni sveta.

Sopranistka Mojca Marija Bedenik nas bo z angelskim petjem popeljala v višave. Na
klavirju jo bo spremljala pianistka Katalin Peter. Amina Manda, prav tako profesionalna
glasbenica, nas bo vse objela v nežni spremljajoči zvočni kopeli.

Dobrodošle, dobrodošli med nas, k poetičnemu obredu Ko se te dotakne Ljubezen sveta!

Poet(inje):
Katja Premrl
Špela Sečnik
Andrej Debeljak
Romana Aniya Ercegović

Sopranistka: Mojca Marija Bedenik
Pianistka: Katalin Peter
Raziskovalka zvoka: Amina Manda

Dramaturginja dogodka: Romana Aniya Ercegović
Vodja organizacije: Špela Sečnik

Priporočen prostovoljni prispevek – 22€

*********************************************
“Plast za plastjo se lušči bolečina,
plast za plastjo se rojeva tišina.
Tišina, ki hrani, tišina, ki sliši,
mir znotraj mene in ne zlomljenih misli.

Plast za plastjo se prostor ustvarja …
… za vse dele mene, ki so bežali,
za vse dele mene, ki so zaspali,
za vse dele mene, ki niso znali.”
KATJA PREMRL (iz pesmi Cela)

“Iščem iskrice v očeh.
Všeč mi je ta ogenj,
ki prihaja iz človeških duš.
Ta pristna radost.
Kje na poti jo izgubljamo,
kaj ugaša te iskrive oči?
Po svetu bom hodila in pristno radost bom živela.
Za vse iskrive oči − na vse strani in tja v daljavo.”
ŠPELA SEČNIK (iz pesmi Iskrive oči)

“Potem enkrat
ko se umaknejo deroče vode,
ki so razdejale ptičja gnezda;
ko je očiščeno blato
s tal in sten domovanj,
z dvorišč in cest,
se vsepovsod zablešči
nekaj krvavordečega.
Nekaj iz česar
se tkejo brvi
in gradijo mostovi.
Nekaj zaradi česar nisi sam,
tudi ko si sam
in bi si želel biti mrtev.
Človeško srce
čuteče sočloveka.”
ANDREJ DEBELJAK (iz pesmi Naplavljene pesmi 2)

“Božanski otrok sije v tebi,
tudi ko se zdi,
da trpkosti življenja obtežijo
vse, kar je lepota dala.
Tudi ko se zdi,
da je vse lepo le nedosegljiv raj.
A kar je bilo rojeno,
je v svetem telesu tvojega bitja zapisano
in živo, živo
v tebi.”
ROMANA Aniya ERCEGOVIĆ (iz pesmi Spomni se lepot svojih)