Ko se oseba ali država ali celo celotna planetarna civilizacija zatakne na enem mestu, nas bo Vesolje potisnilo proti naslednji evolucijski stopnji. Vesolje nima drugega cilja, kot da se izkusi skozi vse možne perspektive sebe. In da bi to naredilo, se moramo mi, kot posamezniki in kot kolektivna zavest, razviti v zavest, ki temelji ne samo na ljubezni do sebe, ampak na ljubezni do sebe in do drugih. Ker brezpogojna ljubezen pomeni sprejeti (brezpogojno) vse različne verzije sebe in drug drugega. Ker iz vidika vesolja, je samo ena zavest v vesolju. Vsi smo ena zavest.