Čas je le ideja. Obstaja samo Resničnost. Karkoli mislite, da je, izgleda tako. Če temu rečete čas, je čas. Če temu rečete eksistenca, je eksistenca itd. Potem ko ga poimenujete čas, ga razdelite na dneve in noči, mesece, leta, ure, minute itd. Čas je nepomemben za Pot Spoznanja.
“Ta majhna hiša v gozdu, v kateri smo živeli, se je nahajala na enem najlepših krajev na svetu. Dala nama jo je katoliška cerkev, da lahko v njej ostaneva, dokler želiva. Ničesar nisva imela… a imela sva vse – celo posodo z bencinom. Toda na neki točki nama je, kot sem omenil, začelo zmanjkovati denarja. Ker so naju angeli prosili, naj v času, ko živiva tu v gozdu, ne hodiva v službo in samo nadaljujeva z meditacijo, se je najina zaloga denarja vedno manjšala…”
Ljubezen je tista, ki lahko spremeni vodo v vino. Ljubezen je tista, ki lahko vrne človeka nazaj v življenje od mrtvih. Ljubezen je tista, ki lahko zdravi sebe in druge. Ljubezen in samo ljubezen bosta ozdravila ta svet.
Moški je prišel k Ramani Maharshiju in rekel: “Prišel sem od zelo daleč, nekje iz Nemčije, in sem se prišel učiti od tebe.” Ramana je rekel, »Potem greš drugam, saj tukaj poučujemo neučenje. Učenje ni naša pot. Pojdi drugam.”
Ženska/Moški: večni ciklus dveh primarnih sil v stvarstvu! S tem ciklusom se moramo premikati ali pa se bomo znašli zunaj razvojne stopnje univerzuma, kar zna biti zelo nevarno. Ona je princip, ki nas bo vodil v višjo zavet.
Huairang je vprašal Mazuja: “Zakaj sediš v meditaciji?”
Sveti prostor Srca:
Kje biva lepota?
Obstajajo skriti temni kotički, skrivne jame,
v najglobjih in najsvetejših delih srca.
Zapri oči.
Stopi te prostore v srcu, in ko jih najdeš, prižgi luč.
Da, Ti prinesi svetlobo, Ti bodi svetloba.
V temi bo lepota tista, ki ti bo pokazala pot v tvoje srce.
Tara, katere ime pomeni »zvezda« ali »tista, ki vozi čez«, je Bodisatva sočutja. V tibetanščini je Tara znana kot »Dölma« (Sgrol-ma) ali »Ona, ki rešuje«. Predvsem predstavlja sočutje v akciji, saj je v procesu stopiti s svojega lotosovega prestola, da bi pomagala čutečim bitjem.
Budizem nas uči, da je pojem “jaz” prav to – pojem brez resnične podlage, ki mu manjka trajnost in vsebina, praznina. To, za kar verjamemo, da smo, je konceptualna elaboracija, pripisana petim agregatom oblike občutka, zaznave, volje in zavesti.
