Ko sem se po treh ali štirih mesecih vrnil iz Egipta, se je pojavil Thoth in mi rekel: “Želim videti geometrijo, ki so ti jo predali angeli.” Angeli so mi dali osnovne informacije/geometrije, kako je resničnost povezana z duhom, in me naučili meditacije, ki vam jo bom predal. Ta meditacija je bila ena prvih stvari, ki jih je Thoth želel od mene. To je bila izmenjava: jaz sem prejel vse njegove spomine, on meditacijo. Meditacijo je želel, ker je bila veliko lažja od metode, ki jo je uporabljal on. Njegov način, kako preživeti 52.000 let, je bil zelo delikaten – je skoraj kot hoja po robu prepada. Vsak dan je moral preživeti dve uri v meditaciji, sicer bi umrl.

O tej temi sem govoril že v svojih prejšnjih dveh knjigah The Flower of Life, vendar se mi zdi pomembno, da o njej spregovorim še enkrat tistim bralcem, ki teh knjig ne poznajo. Januarja 1985 sem v reviji Omni Magazine naletel na članek, ki je govoril o kitajskih otrokih s posebnimi…

Claudette (Drunvalova žena, op.) je imela tri konje, ki so živeli na velikem, odprtem polju. Dan potem, ko sem se vrnil iz Mehike, sem jo prijel za roko in se z njo odpravil k njim. Opisal sem ji svoja doživetja z Emo in oba je zanimalo, kaj se bo zgodilo. Prišla sva na polje, kjer so konji leno stali ob ograji, oddaljeni med sabo dobra dva metra, ne meneč se drug za drugega. Počasi sem odšel na sredo polja, medtem ko se je Claudette pripravljala, da jih nahrani.

Ko se oseba ali država ali celo celotna planetarna civilizacija zatakne na enem mestu, nas bo Vesolje potisnilo proti naslednji evolucijski stopnji. Vesolje nima drugega cilja, kot da se izkusi skozi vse možne perspektive sebe. In da bi to naredilo, se moramo mi, kot posamezniki in kot kolektivna zavest, razviti v zavest, ki temelji ne samo na ljubezni do sebe, ampak na ljubezni do sebe in do drugih. Ker brezpogojna ljubezen pomeni sprejeti (brezpogojno) vse različne verzije sebe in drug drugega. Ker iz vidika vesolja, je samo ena zavest v vesolju. Vsi smo ena zavest.